Tovariški pozdrav!
Naj se najprej zahvalim za zaupanje, ki ste mi ga izkazali, ko ste me konec lanskega leta izvolili za predsednico Združenja borcev za vrednote NOB Velenje!
Verjamem, da bom z vašim sodelovanjem nadaljevala delo, ki ga je odlično opravljal naš predsednik Bojan Kontič. Velikokrat ob sprejemu pomembne odločitve pomislim, kako bi potekal najin pogovor. Odločno in jasno je znal povedati, kaj je prav. Tudi z dejanji. Pogrešamo ga. Še posebej v teh časih, ko je videti, da nimamo več dovolj ljudi, ki bi imeli pokončnost in si upali izraziti mnenje.
V delo združenja me je pritegnil prav Bojan. Z veseljem sem delo sprejela, saj sem bila vzgojena v duhu spoštovanja do NOB ter ob prebiranju Kajuhovih pesmi. Več let sem bila članica IO. Svoje sodelovanje širom Slovenije pa sem pričela, ko sem opravljala funkcijo podpredsednice DZ RS, ko smo morali obraniti rdečo zvezdo in vrednote NOB. Kot ministrica za obrambo in kot ministrica za pravosodje sem se udeležila številnih prireditev posvečenih NOB. V čast si štejem, da sem za svoje delo v letu 2019 prejela Zlato plaketo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Tudi v prihodnje se bom pokončno in odločno zavzemala za ohranjanje in širjenje vrednot NOB.
Temu so namenjeni tudi prazniki, ki jih v teh dneh praznujemo, ki nam morajo vliti poguma in optimizma. To so dnevi, ki v nas obujajo in utrjujejo zavest o tem, v kakšnih težkih bitkah ter preizkušnjah se je naš narod že boril. In v njih zmagoval. Ohranili smo se kot narod s svojim jezikom, priborili smo večjo družbeno pravičnost in sami smo odgovorni za svojo državo. Čeprav jo danes vladajoča elita spreminja v neko drugo državo, kakršne si večina prebivalk in prebivalcev ne želi, je to naša domovina.
Predsednik vlade ter njegovi podporniki v vladi in parlamentu so predrugačili določila Ustave Republike Slovenije. S tiho podporo predsednika države. Slovenija je tako že daleč proč od demokratične republike. Kar ukaže vladar, potrdijo ministri. Tisti iz druge linije sicer tu in tam negodujejo zaradi sprejetih odločitev. Predstava za javnost, ki naj bi zmanjšala njihovo odgovornost. Ukrepi, zbrani v PKP-jih, s podtaknjenci pod pretvezo boja proti virusu, romajo v parlament. Glasovalni stroj brezhibno deluje. Kljub manjšinski vladi. Spomnimo, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, ki jo izvršuje neposredno in z volitvami. Naj nam bo v poduk današnja situacija v parlamentu, na to moramo misliti pred volitvami.
Posamezne odločitve lahko spreminjajo sodišča. Ustavno sodišče je, z začasnim zadržanjem ter ugotovitvijo protiustavnosti in nezakonitosti že kar nekaj sprejetih odločitev, postalo državni sovražnik številka 2. Ljudstvo, tisti večinski del prebivalk in prebivalcev Slovenije, ki si drznejo izraziti kritične misli in nestrinjanje z odločitvami vladajočih, je sovražnik številka 1.
Nikoli prej ni bila tako omejena svoboda izražanja misli ter izražanja. »Bodite tiho ali poročajte tako, kot mi menimo, da morate, pa vam bomo dodelili sredstva, (ki jim pripadajo na podlagi predpisov),« grožnja, ki se že odraža pri nastopih posameznikov ter v marsikakem mediju. Če pa si kdo od nas še drzne zapisati kritično misel, sledijo napadi izmišljenih profilov na spletnih omrežjih in zgodbe v režimskih medijih.
Blatenje novinark in novinarjev vseh vidnih tujih časopisov z žaljivimi spletnimi objavami, ideje o spreminjanju mej na Balkanu, ki lahko zanetijo nove vojne, nespoštovanje EU institucij pred njenim predsedovanjem. In še in še. Da pa so kaznovani dijaki, ki so upoštevajoč varno razdaljo, z maskami na prostem zahtevali, da oblast organizira izobraževanje tako, da se bodo lahko vrnili v šole... Ne le zvoniti, bobneti bi nam moralo!
Prav zato dan upora proti okupatorju, praznik dela in dan zmage nad fašizmom in nacizmom ter dan Evrope ne smejo biti le praznik spomina na preteklost. Morajo biti praznik opomina, da smo narod, ki si zna izboriti svoje pravice!
27. april 1941, pred 80 leti, je bil dan, ko so bili v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani postavljeni temelji organiziranega odpora slovenskih domoljubov. Odpora proti okupatorjem, ki so razkosali našo domovino in proti nacifašistični politiki, ki je nameravala zavojevati takratni svet. Če danes pogledamo na temeljne točke programa OF, nam je jasno, kakšni premočrtnost in vizija sta bili zajeti v njih. Šlo je za odločitev za boj, za oborožen boj proti okupatorjem in njihovim sodelavcem za osvoboditev Slovenije. Šlo je za združitev vseh Slovencev, kar je bilo veliko hrepenenje vseh domoljubov. Šlo je za pravico do samoodločbe pri urejanju notranjih zadev prihodnje Slovenije in njenih zunanjih odnosov. Šlo je za dosledno ljudsko demokracijo in prevzem oblasti. Šlo je za bolj socialno družbo. Seveda, šlo je za upor!
Upor je bil nujen za naš narod, ki je dolgo, predolgo živel pod tujo oblastjo. Ko Slovenci nismo mogli biti gospodarji na svoji zemlji. Ko naši ljudje niso mogli posegati po vodilnih položajih v družbi. In ko so na žuljih njihovega dela lagodno živeli tuji oblastniki.
Danes žal ni veliko drugače. Prepogosto so delavke in delavci z mizernimi plačami v skrbi za svoja delovna mesta v podjetjih, ki smo jih prodali tujcem. Prekarnost, delo na daljavo, zmanjševanje socialne varnosti, robotizacija, digitalizacija, pravica do odklopa, porast brezposelnih… Ošibilo se je sindikalno delovanje in tako izgubila moč množice. Dolgovi, ki jih bodo morali vračati še naši vnuki in ukrepi, katerih učinkov ni vidnih. Korupcije in nepotizma pri tem ne bi niti omenjala. Spomnimo se nabave zaščitnih mask in ventilatorjev. Zaradi ukrepov, s katerimi se rešuje zdravstvena kriza, se je enakost med spoloma odmaknila za eno generacijo, za 36 let – z 99,5 leta na 135,6 leta. S stiskami najranljivejših, mladih ter starejših, se državni sistem praktično ne ukvarja. Uvedeni ukrepi zaradi pandemije so grobo posegli v vsakodnevna življenja ter v osnovne človekove pravice. Posledice bodo vidne še leta.
Nekako smo pozabili, da so bile pravice vedno izborjene in ne podeljene. Zgodovinske dogodke danes potvarjajo, mlajše generacije se zanje vse manj zanimajo. Že v preteklosti smo se, razen redkih izjem, izogibali izpovedati mnenje o ravnanjih danes vladajoče stranke. In tako dopustili današnja ravnanja.
Z načrtnim razvrednotenjem institucij si vladajoča politična opcija želi, da bi vse manj ljudi izrazilo svojo voljo na volitvah. In njihovih verujočih 20 %, bi pri slabi volilni udeležbi preseglo večino. Ne želimo si takšne Slovenije, zato je potrebno znova stopiti skupaj, združiti svoje moči, ohraniti duh upora ter ponovno izboriti državo z vrednotami, za katere so tudi s krvjo plačali naši predniki!
Rešitev ni v tem, da zaupamo vodenje in sprejem odločitev nekomu tretjemu, rešitev je le v tem, da se tudi sami angažiramo. Demokratična država nudi veliko možnosti za soodločanje našega skupnega razvoja. Na nas je, da jih uporabimo.
Upor, ne z orožjem, temveč z demokracijo. Postanimo aktivni državljani! Takšni, ki bomo glasno, a spoštljivo izrazili svoje mnenje. Takšni, ki se ne bomo bali opozoriti na krivico in ki bomo resnici stopili v bran! Takšni, ki bomo soustvarjali spremembe.
Čestitam ob praznikih! V spomin in razmislek!
Andreja Katič,
predsednica
ZB NOB Velenje
